O filmu ...
Motnje hranjenja so duševne motnje, ki pogosto ostajajo nerazumljene. Predvsem zaradi notranjega sveta oseb, ki ostaja zunanjemu svetu skrit.
V filmu sta prikazana dva svetova, v katerih biva protagonistka. Eden je zunanji, bolj svetel, in eden je notranji, temnejši, njeno doživljanje sveta in njeni občutki in razmišljanja.
V filmu želimo prikazati delček notranjega sveta dekleta, ki se bori z anoreksijo. Konflikt med glasom anoreksije in njenimi mislimi.
Film prikazuje dve fazi anoreksije. Na začetku je prikazan zdrs dekleta v anoreksijo, njeno doživljanje zunanjega sveta in kako se umešča v družbi, nezadovoljstvo s svojimi dosedanjimi uspehi in željo, da bi bila dovolj dobra na nekem področju, da bi jo opazili. V svojih mislih je ujeta v številke, ki ji predstavljajo po eni strani varnost, uspešnost in po drugi strani največji strah in grozo. Ujeta je v konflikt lastnih misli, česar ne pokaže navzven.
Zgodba preklopi na čas po osmih mesecih, ko je v procesu zdravljenja, zdravi se v zdravstvenem domu, a ni še ozdravljena. Hodi po stopnicah zdravstvenega doma in se sprašuje o smislu obiskov pri zdravniku, ali jo zdravniki sploh razumejo in jim je mar za njo, ali želijo zgolj, da pridobi kilograme. In da je tudi tam samo ena številka, ki je dosegla pravo številko.
Nato razmišlja o smiselnosti bolezni in ujetosti v svoj svet, svet z »Ano«. Gleda obleke, ki so ji groteskno premajhne. Ne ve, ali bi jih še obdržala, za primer, da izgubi kilograme, ali ne. Odloči se, da jih odstrani. Na tej točki doživi preobrat, odloči se, da ji številke ne bodo več krojile življenja. Dovolj ima anoreksije. Iz notranjega konfliktnega sveta preide v zunanjega, odpre se. Začne pogovor z družino.
»Ana« se v kontekstu filma uporablja kot vzdevek za duševno motnjo anoreksijo. Pooseblja notranji glas, ki se pri anoreksiji pojavi in osebo vodi k samodestruktivnim mislim in vedenjem. Ključno za ozdravitev je, da se notranji glas Ane popolnoma preglasi in umakne.
Občutki ...
Osamljenost-
nepripadnost družbi
Počuti se sama, ne pripada družbi, ostalim ljudem. Vsi ostali imajo lepo življenje, so zadovoljni, srečni, samo ona je v tem svetu nesrečna.
Nezadovoljstvo s seboj-
perfekcionizem
Nenehno nezadovoljstvo s seboj, svojimi uspehi, ne glede na to, ali je dosegla vse mogoče medalje, pokale, dosežke. Globoko v sebi je nezadovoljna s seboj in ima nizko samopodobo. Težnja po izstopanju na nekem področju, da bi jo drugi opazili.
Samokontrola-ujetost v številke
Zaradi občutka, da bo izgubila kontrolo, izvaja nad seboj močno kontrolo, kar se izraža v kontroli nad težo, hrano, ocenami, telovadbo, svojim prostim časom.
Občutek slabe vesti
Prisotnost slabe vesti, občutka, da dela nekaj narobe. Da je pojedla preveč. Ne opazijo je še, ne opazijo njene stiske, ne zasluži si še hrane, počitka.
Strah
pred izgubo pomoči
Prikaz njenega strahu, da bo s tem, ko pridobi ciljno težo, izgubila strokovno pomoč, predvsem na psihološki ravni, ki jo še nujno portebuje.
Poziv strokovnjakom in svojcem, da kljub navidezni ozdravitvi, ker bo kmalu dosegla postavljeno težo, še zdaleč ni zdrava in potrebuje strokovno pomoč še v prihodnje.
Notranji konflikt-prepletanje dveh glasov
Nenehen boj z notranjim glasom, z "Ano", na eni strani se zaveda svoje realnosti, težav, ki ji jih povzroča anoreksija, po drugi strani pa se oglaša notranji glas "Ane", ki zavira njeno zdravljenje in jo ves čas opozarja, da še ni dovolj.